Srečo poskusim tudi na straneh, ki na praktičen način prikažejo, kako lahko sam izdelaš poročno vabilo. Kar zanimivo, priznam. Rabiš sicer spretne prste in nekaj vaje, ampak nemogoče pa ni. No, za pokušino se odločim za poročna vabila v obliki nogometne žoge (poroka bo v času svetovnega prvenstva v nogometu – torej je potrebno ostati aktualen in se istočasno prilizniti vsem tistim moškim, ki bodo zaradi najine poroke morda zamudili kakšno tekmo). Najprej ugotovim, da mi manjka kar precej pripomočkov, ampak škarje in nekaj papirja se pa le najdejo. Potem se navdušeno lotim dela. Ampak meni povzročajo težave že navodila za sestavljanje pohištva. Nikoli ne razumem, kaj sodi kam, kaj je spodaj, kaj zgoraj, kje začeti. In tako sem se počutila tudi pri rezanju za ta poročna vabila. Ko sem se še čisto zares po nerodnosti urezala v prst, sem sklenila, da bo teh poskusov kar dovolj. Z idejo bom šla raje k izdelovalcu poročnih vabil in mu prepustila, da sam reže, luknja, barva in oblikuje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar